“Nit med vezjo in resničnostjo” – prva samostojna razstava slikarskih in makrame del

Nekaj malega sem o tem že pisala v prejšnjem blogu, ampak glede na to, da sem jih imela na razstavi, si zaslužijo še en prispevek posebej.

Vsekakor je to eden od projektov, za katerega sem si vzela največ časa.  Vse se je začelo dobrih 5 let nazaj, ko sem dobila eno prvih naročil za slike. No, očiju so bila od vedno všeč moja dela in ko sem naredila vselitveno darilo za Nežo in Markota (sestri in svaku), to je bila moja interpretacija Dalijeve slike “Space Elephants” (kar velika in zdaj krasi njuno spalnico), je tudi oči izrazil željo, da še njemu nekaj naslikam. In seveda mi je dal tudi namig – Picassova “Guernica”. Ta izziv sem vsekakor takoj pograbila! Tako je bila narejena prva izmed serije slika za razstavo, le da v tistem času še nisem razmišljala o razstavi. V glavi sem imela samo, kako bom naredila, katere detajle bom spremenila v čipko, katere barve naj uporabim, itd. Čeprav imam običajno slike narejene hitreje kot čipke, je pri “Gernici” oboje trajalo kar podoben čas, saj sem kar nekaj časa porabila za igranje s slikanje s teksturo. Vbistvu sem na koncu naredila več detajlov v čipko, kot sem jih dejansko našila na sliko. Drugače bi se čisto preveč dogajalo na sliki.  Ko sem končala z mojo “Gernico”, sem se lotila manjše verzije “Vesoljskih slonov”, kar je bila še dodatna spodbuda oziroma motiv za ostala dela. na manjši verziji “Vesoljskih slonov” sem naklekljana samo enega slona in njegovega jahača, kako jezdita proti pečini in zahodu. Uporabila pa sem metaliziran sukanec v zlati in temno zlati barvi, tako pri “Gernici”. Tudi tehnika je ista – polpremet z 3 – 4 pari. Kot bi rekla Američani, so bile čipke izdelane “easy peasy”. 

Tako sem imela narejeno po eno delo Picassa in po eno delo Dalija. Nato je na vrsto prišel Klimt. Ozadje: v vrtnem centru Gašperlin, kamor sem včasih redno zahajala po lončnice, zelišča ter darila, sem velikokrat videla porcelanaste izdelke z motivi Klimtovih del, najbolj pogost je bil “The Kiss”, krasna slika! In ta je bila naslednja na vrsti za mojo platno in punkeljc. Moram reči, da sem se pri Klimtovem Poljubu zelo zabavala, izrisovanje čipke, gruntanje kje in kam bo šla, kako bom sliko kombinirala z zlatimi lističi (Klimtova dela so polna zlate barve!), itd., ker pa je bilo to bolj igračkanje, iskreno, nisem vložila prav dosti razmišljanja v sliko – razen v čipko (pri klekljanju je pač treba razmišljati 😀), sem si izbrala manjši format platna. Pri Klimtovih delih sem se vseeno nekako držala barvne sheme na njegovih delih, le da sem namesto zlate barve uporabila zlate lističe.

Med brskanjem za čim boljšo fotografijo “Poljuba” sem naletela še na dve deli, ki sta me prav tako povsem navdušili in sem ju kuj dodala na seznam del, in sicer “Medicine” ter “Danae”. 

Ok, “Poljub” je bil končan, potem je bilo treba kupiti še malo slikarskega materiala, in tako sem kupila pač še eno platno v velikosti 50 x 30 cm za “Medicino” ter 40 x 40 cm za “Danajo”. Kar se tiče klekljarskega dela, je bila “Danaja” kar zalogaj, ne samo, da ima več čipk, ampak so čipke večje v primerjavi z drugimi deli, poleg tega pa je bilo treba vse čipke skrbno izrisati ter izmeriti, da bodo res lepo pasale na sliko, ter, seveda, da bo tako ratalo, kot sem si zamislila. In ker sem vedela, da bo kar veliko dela s kleklanjem, sem se prvo lotila slike. Moram reči, da sem se prav zabavala, ko sem slikala to gospodično. Okej, slika je narejena, prav tako čipke, zdaj pa je bilo treba sestaviti ta kolaž, šlo je dokaj hitro in enostavno, hvalabogu sem vse dobro preračunala tako da so vse čipke lepo pasala, točno tako, kot sem si zamislila. 🙂 In “Danaja” je bila gotova! “Medicina” je bila pa še hitreje fertik, sedaj sem že “obvladala” slikanje gospodičen, tako da sem imela to na “Medicini” 1-2-3 narejeno, čipko sem imela pa tudi kar hitro narejeno, jo je bilo veeeeliko manj kot pri “Danaji”. Tako, Klimtova dela so bila gotova. Ta čas še nisem razmišljala o portretih, ker iskreno tudi nisem preveč razmišljala o razstavi, bolj sem se ukvarjala s klekljanjem samim, saj se je bližal božič in tako so na vrsto prišli božični okraski. A o tem enkrat drugič. 

Torej, tako so bila dokončana Dalijev “Slon”, Picassova “Gernica” in trije Klimti (“Danaja”, “Medicine” in “Poljub”), potem je sledilo malo premora, saj je sledila zima – turno smučanje, spoznala sem enga res fest poba, pa še več turnega smučanje in hribov s tem fest pobom, potem sva se poročila, prišla je prva hčerkica, in lej, porodniška in čas za nova umetniška dela. Ter ideja za razstavo! Ker sem imela narejena 3 dela Klimta, sem hotela narediti še isto število Picassovih in Dalijevih del. Pa sem brskala, kaj bi mi še ustrezalo narediti in sem zasledila še dve res lepi Dalijevi deli, za kateri sem takoj vedela, kaj bom naklekljaja in kako bom naslikala! Tako sta nastali “Spanje” in “Vrtnica”. Pri obeh delih sem se zelo zabavala!

Moram reči, da sem imela deli “Spanje” in “Vrtnica” res ekspresno hitro naslikano, pa tudi čipke sem imela kar hitro narejene, sploh pri “Spanju”, kjer so čipke manjši detajli, in ne osrednji motiv slike, kot je to recimo pri delu “Vrtnica”. “Vrtnica” je prvi poskus nekakšne 3D čipke, no, kot pravim – poskus. Ampak mi je res dobro uspelo, še boljše, kot sem si predstavljala. 😀 Tudi samo načrtovanje čipke in risanje vzorca je potekalo kar gladko, izdelava pa sploh, kot sem že prej omenila – “easy peasy”! 😛 In tako je bil tudi Dali podelan.

Klimt in Dali sta bila tako odkljukana, zdaj manjkata še dve izbrani deli Picassa. Eno sem imela hitro izbrano, saj mi je takoj padlo v oči delo “La Taureau” ali “Bik”. In kakor hitro sem imela izbrano, tako hitro sem tudi izdelano sliko ter čipko. “Bik” ima dve posebnosti, prva je ta, da so čipke manjši motivi, kot so rep, rogovi ter oko. Druga posebnost pa je ta, da je naslikan v samo eni barvi – zeleni. Zelena barva in en kup igračkanja z različnimi odtenki zelene.

In je ostalo samo še eno delo za izbrati in izdelati – naposled sem se odločila za “Dekle pred ogledalom”. Čipko sem načeloma imela hitro narejeno, saj je bila zelo preprosta – slepi ris z malo pari. A, potem pa se je malce zataknilo pri sliki. Ena redkih del katere sem večkrat preslikavala, ker mi enostavno nič ni bilo všeč. Na koncu sem pač pustila v edinih barvah, katere so mi bile relativno všeč. Moram priznati, da je meni med manj ljubšimi, ampak je na koncu še kar v redu izpadla.

Ko sem imela narejena vsa dela, so na vrsto prišli portreti vseh treh, lep zaključek izdelovanja tega projekta.. Pa vendar to niso bili prvi portreti, ki sem jih naredila, ampak o tem mogoče v naslednjem blogu. 🙂 Torej, portreti, hm, kaj pri portretu je najboljše spremeniti v čipko? Glede na pretekle izkušnje je bilo najboljše narediti silhouette, določene poteze, še boljše oziroma lažje pa je bilo, ko sem dobila grafike, kot jo ima recimo Dali. Pri vsakem portretu sem uporabila iste barve, kot sem jih pri posameznih delih. Pri Klimtu sem dodala tudi zlate lističe. Prav tako pa sem uporabila barve in material sukanca kot so bile pri večini slik, torej metalizirana zlata, bombažna črna itd. Če je pri vseh treh portretih moč razbrati za katerega slikarja gre, potem sem je mission accomplished. 😀

In vsa ta dela so imela možnost zasijati v oktobru 2025 v Kavarni Veronika v Kamniku, in to mesec in pol! 🙂 Ne vem sicer, kakšni so bili splošni odzivi, ker sem pač pozabila dati knjigo vtisov, ampak meni, in kar je še najbolj pomembno, ter mojim najbližjim je bila tudi zelo všeč. 🙂 Vsa izbrana dela si lahko ogledate tudi v PDF datoteki, kjer je dodanih tudi nekaj utrinkov z razstave. 

                                                Hvala za branje! ♥️